V 3D-računalniški grafiki zaradi normalne preslikave ni treba oblikovati ali skulpturirati vsake podrobnosti 3D-modela v geometriji predmeta. Ta tehnika se uporablja za ustvarjanje navideznih površinskih podrobnosti, ki izboljšajo stvarnost digitalnih predmetov, ne da bi povečali geometrijsko zapletenost.
Pri 3D-oblikovanju so površine predstavljene z večkotniki. Izračuni osvetlitve se izvajajo na podlagi geometrije teh večkotnikov na enak način, kot bi umetnik s tehnikami senčenja posnemal tri dimenzije. Ta pristop deluje zelo dobro, vendar je lahko računsko zahteven, kar omejuje splošno raven možnih podrobnosti. Normalna preslikava zagotavlja odlično in lahkotno rešitev, saj spreminja način, kako svetloba pada na površino, ne da bi spremenila osnovno geometrijo.
Normalne preslikave shranjujejo informacije o površini v obliki teksturne slike. S kodiranjem normale površine v teksturo lahko normalne preslikave simulirajo videz podrobnosti površine, kot so izbokline, praske, gube in drugo, ne da bi dodali kompleksnost geometriji pod njo.
Normalne preslikave se med upodabljanjem izračunajo z uporabo spremenjene normale površine iz normalne preslikave. Ker so ti izračuni manj računsko intenzivni, je mogoče doseči visoke ravni podrobnosti, tudi v realnem času, zaradi česar so normalne preslikave priljubljena tehnika, ki jo uporabljajo razvijalci videoiger.
Na splošno je normalno preslikavanje vsestranska tehnika, ki bi jo moral uporabljati vsak 3D-umetnik in oblikovalec, da bi pospešil in izboljšal svoj potek dela.
Normalna preslikava se ne uporablja le v primerih, kjer so strojne omejitve izjemno pomembne, kot so videoigre, ki zahtevajo, da se prizori za igralca upodabljajo v realnem času, temveč tudi v računalniško animiranih filmih, arhitekturni vizualizaciji in oblikovanju izdelkov.
Normalna preslikava ne vpliva na obarvanost predmeta, zato se najpogosteje uporablja v primerih, ko površina predmeta ni popolnoma ravna ali gladka. Če smo pošteni, to pomeni, da bi lahko skoraj vsak 3D-model uporabil normalno preslikavo za potrditev svoje stvarnosti, od obrabljenega usnja, neravnih lesnih zrn, človeške kože, tkanine in ostalega.
Obstaja več osnovnih orodij in programske opreme, ki se pogosto uporabljajo za normalno preslikavo. Tukaj jih je nekaj:
1. Programska oprema za 3D-oblikovanje:: Orodja, kot so Blender, Maya, ZBrush in Substance 3D Modeler, se uporabljajo za ustvarjanje modelov, ki bodo uporabljeni za normalno preslikavo. Obstaja veliko odličnih programskih rešitev, ki vse prinašajo svoje pristope k oblikovanju in skulpturiranju.
2. Programska oprema za slikanje tekstur: Za ustvarjanje in urejanje preslikav tekstur, vključno z normalnimi preslikavami, se lahko uporablja programska oprema, kot sta Substance 3D Painter ali celo Adobe Photoshop.
3. Generatorji normalne preslikave:: Programska oprema za generiranje normalne preslikave pomaga ustvariti normalne preslikave iz informacij o geometriji ali teksturah visoke ločljivosti. Orodja, kot so xNormal, CrazyBump ali Substance 3D Designer, lahko ustvarijo normalne preslikave na podlagi različnih vhodnih podatkov.
4. Igralni mehanizmi:: Igralni mehanizmi, kot sta Unreal Engine in Unity, imajo vgrajeno podporo za normalno preslikavo. Ti mehanizmi zagotavljajo potrebna orodja in možnosti upodabljanja za izkoriščanje normalnih preslikav. Enako odlični so tako za ustvarjanje upodabljanj kot za ustvarjanje igralnih izkušenj.
5. Programski jeziki orodij za senčenje:: Razumevanje programskih jezikov orodij za senčenje, kot sta HLSL (High-Level Shading Language) ali GLSL (OpenGL Shading Language), je lahko koristno za ustvarjanje orodij za senčenje po meri, ki izkoriščajo prednosti normalnega preslikavanja. Ti jeziki razvijalcem omogočajo, da določijo, kako osvetlitev sodeluje z normalnimi in drugimi preslikavami tekstur, ter tako dosežejo neverjetne vizualne učinke.
Ta seznam morda ne vsebuje vsega, vendar ustvarjalcem ponuja odličen začetek za oblikovanje temeljnega razumevanja normalnega preslikavanja in njihovega izvajanja v okoljih za upodabljanje v realnem času.
Normalne preslikave shranjujejo eksplicitne informacije o normali površine, tako da uporabijo slike RGB, kjer vsak barvni kanal predstavlja komponente X, Y in Z vektorja normalne površine v vsakem tekslu. Normalne preslikave zajemajo veliko več informacij o usmerjenosti površine. Normalne preslikave ne vplivajo na geometrijo samega modela, vendar še vedno spreminjajo način interakcije svetlobe okoli njega.
V primerjavi s preslikavami struktur normalne preslikave zagotavljajo najnatančnejše rezultate, saj zajamejo podrobnosti površine, ki presegajo samo spremembe višine.
1. Realistične podrobnosti površine: Normalna preslikava omogoča dodajanje zapletenih podrobnosti površine, ne da bi se povečala geometrijska zapletenost.
2. Učinkovitost: V primerjavi z večanjem števila večkotnikov modelov za doseganje podrobnosti površin je normalna preslikava računsko učinkovita tehnika.
3. Zmanjšanje potrebe po pomnilniku: Normalne preslikave shranjujejo informacije v obliki tekstur, ki običajno porabijo manj pomnilnika v primerjavi s shranjevanjem informacij o geometriji.
4. Ponovna uporaba: Normalne preslikave se lahko preprosto uporabijo za različne modele, kar umetnikom in razvijalcem omogoča, da jih ponovno uporabijo v več sredstvih. To prihrani čas, trud in končno velikost izdelka.
5. Interaktivni svetlobni učinki: Normalna preslikava izboljša interakcijo svetlobe z modelom in omogoča dinamične učinke 3D-osvetlitve, kot so zrcalni poudarki, spremembe senčenja in natančnejši odsevi.
1. Omejeno spreminjanje geometrije: Normalne preslikave vplivajo le na videz podrobnosti površine in ne morejo spreminjati geometrije. Iluzija, ki jo ustvarijo, je lahko pogosto uporabna, čeprav so včasih potrebne druge tehnike, kadar je treba dejansko spremeniti geometrijo.
2. Ustvarjanje in urejanje: Ustvarjanje visokokakovostnih normalnih preslikav je lahko težavno in zahteva specializirano znanje in programsko opremo. Urejanje normalnih preslikav je lahko težavno zaradi zapletene narave podatkov.
3. Omejitve prostora za teksture: Normalne preslikave zahtevajo dodaten prostor za teksture, saj so običajno shranjene kot slike RGB. To lahko vpliva na splošno porabo pomnilnika in v nekaterih primerih lahko zahteva skrbno optimizacijo.
4. Omejitve tangentnega prostora: Normalne preslikave so običajno opredeljene v tangentnem prostoru, kar pomeni, da so odvisne od usmerjenosti modela in UV-koordinat. To lahko včasih povzroči vizualne artefakte, če uporabite iste model normalne preslikave za modele z različnimi UV-postavitvami ali usmeritvami.
Kljub nekaterim omejitvam so normalne preslikave najučinkovitejša tehnika za izboljšanje vizualne kakovosti in stvarnosti 3D-modelov v realnem času. Normalna preslikava zagotavlja dobro ravnovesje med zmogljivostjo in vizualno natančnostjo, zato je neprecenljivo orodje pri oblikovanju in upodabljanju 3D-besedil.
Normale preslikave so ustvarjene z uporabo slike RGB (rdeča, zelena in modra), pri čemer vsak barvni kanal v sliki predstavlja X, Y in Z komponento normale površine na vsakem tekslu preslikave. To pomeni, da ima normalna preslikava tri kanale, od katerih vsak vsebuje pozitivne ali negativne vrednosti.
Vsi trije kanali se uporabljajo skupaj za zagotavljanje eksplicitnih podatkov o usmerjenosti vsakega teksela, ki se med upodabljanjem uporabljajo za izboljšanje učinkov osvetlitve in senčenja na 3D-modelu.
V računalniški grafiki se "normala" nanaša na vektor, ki je pravokoten (ali "normalen") na površino v določeni točki. Tako normalne preslikave imenujemo "normalne preslikave", ker hranijo informacije o normalah površine 3D-modela.
Z uporabo normalne preslikave med upodabljanjem se površinske normale 3D-modela spremenijo na podlagi informacij, shranjenih v preslikavi, kar povzroči učinke osvetlitve in senčenja, ki ustvarijo iluzijo zapletenih podrobnosti površine.
Ustvarjajte, teksturirajte, postavite in upodobite 3D-predmete in prizore.
letni paket, zaračunano mesečno
Based on your location, we think you may prefer the United States website, where you'll get regional content, offerings, and pricing.
